Tibetanski terier

Tibetanski terier (TT) je ena izmed najstarejših pasem, ki jih poznamo. Razvijal se je skozi stoletja v divji pokrajini Tibet. Sama pasma po videzu ni bila takšna, kot jo poznamo danes. Dvojna dlaka, ki je nastala zaradi vremenskih razmer (močan veter in mraz), velike okrogle šape, za več odriva in stabilnosti pri potovanju skozi težak teren in izostren periferen vid, ki mu je omogočil, da je opazil nenadno nevarnost; vse to, je pridobil v svojem razvoju.

Sčasoma so nomadi te pse začeli posvajati in jih imeti za spremljevalce karavane. Pes sam pa je spoznal, da mu bližina človeka omogoča hrano, toploto in zatočišče pred zvermi. Človek in TT sta tako našla drug drugega.

V Evropo je TTja pripeljala dr. Agnes Greig. Kot zdravnica v Indiji je nekoč zdravila neko žensko iz Tibeta, ki je med drugim pripeljala s sabo tudi psico TTjko z imenom Lilly, ki je ravno takrat pričakovala mladičke. Lilly je bila Greigovi izredno všeč in, ko je ženska iz Tibeta odhajala iz bolnice je v znak zahvale Greigovi obljubila, da si lahko izbere enega izmed Lillynih mladičkov. Mladički so se nakotili Oktobra 1922 in Greigova si je izbrala svetlo psico ter jo poimenovala Bunti. Nekaj let kasneje je Greigova zahvaljujoč tej družini našla še samca in pričela z vzrejo psov. 1931 je Angleška kinološka zveza pse registrirala kot pasmo Tibetanski terier. Psarne Ladkok (mama dr. Greig), Lamleh (dr. Greig) ter Luneville (družina Downey) so bile prve psarne, ki so se ukvarjale z vzrejo TTjev.

Danes vemo, da čeprav ima TT že v samem imenu besedo terier, nima s terierji praktično nič skupnega. Čistopasemski psi namreč niso bili od svega začetka ločeni po pasmah, kot danes. Pse se je razporejalo v tri skupine, tj, v skupino z velikimi psi, ki so jo imenovali »guard dogs« , v skupino psov nekoliko manjše rasti od velikih, ki so jo imenovali »hunting dogs« in v skupino z manjšimi psi, ki so jim preprosto rekli terierji. Tako se je ravno zaradi velikosti te kužke poimenovalo terierji in, ker izvirajo iz Tibeta, torej Tibetanski terierji.

TTja danes poznamo, kot krepkega, srednje velikega, dolgodlakega, kvadratnega psa. Je živahen, inteligenten, zvest, igriv hišni pes, ki je zadržan do tujcev. Pasma sama ni bila selekcionirana na nobeno lastnost in zato lahko sodelujejo v marsikateri dejavnosti. Agility, obedience, zaradi svojega izrednega sluha se jih uporablja tudi za pomoč gluhonemim, zaradi svoje prijaznosti, kot pomoč o trokom, bolnim ali ostarelim, zaradi svoje lepote za tekmovanja v lepoti...

So vihravi, zvedavi kužki, večinoma se ne pretepaju z drugimi psi, prijazni do ljudi in sposobni odlične koncentracije in izjemno dobre kondicije. Potrebujejo nežno roko in sobivanje s človekom a po drugi strani kaj hitro obrnejo neodločnost skrbnika sebi v prid in prevzamejo vajeti v svoje roke. So psi z izredno željo po ugajanju skrbniku in zaradi vseh teh lastnosti živi marsikje v družini tudi po več primerkov te čudovite pasme.



Še nekaj zunanjih značilnosti:

Glava je bogato odlakana, velik črn smrček in dovolj razmaknjene velike oči pa naredijo izraz TTja tipičen. V trupu je TT kompakten, mišičast in močan, prsni koš je širok, globok ter dolg. Psi nosijo rep v loku čez hrbet in njihovo razpoloženje in počutje se odražata v njegovi nošnji. Dlaka je dolga a ne do tal, dvojna. Podlanka je tanka in volnata, krovna dlaka pa bujna, tanka, ravna ali valovita. V bistvu bi dlako lahko primerjali z dlako tibetanske koze, ki je precej daljša, gostejša in mehkejša, kot pa dlaka, ki jo imajo koze, živeče pri nas.

Barva TTja je lahko bela, zlata, smetanasta, soboljeva, siva, črna, dvobarvna, trobarvna...pravzaprav so dovoljenje vse barve razen čokoladna oz jetrna v primeru katere gre za pigmentacijsko napako. V tem primeru je rjav tudi smrček in veke. Večina TTjev ima na prsih ne glede na barvo belo liso, za katero lahko rečemo, da je praktično njihov zaščitni znak. Plečna višina med 35,6 cm in 40, 6 cm, v skladu z dogovorom na svetovnem kongresu za TTje dovoljena višina do 43 cm oz. Vse dokler TT ne izgubi svoje tipičnosti (kvadratične oblike). Življenska doba je tudi do 16 let in več.

Vir: pasme-psi.com