Belgijski ovčar

Belgijski ovčar je izjemno prilagodljiv, zelo dojemljiv za učenje in vsestransko uporabni delovni psi, ki so se iz Belgije v druge dele sveta razširili šele v 20. stoletju. Sprva so to pasmo uporabljali za varovanje živine, danes pa opravlja raznovrstne naloge, ki imajo le malo skupnega z njegovim prvotnim namenom.



Kinološki strokovnjaki priznavajo štiri različice belgijskega ovčarja, ki se razlikujejo po dolžini, kakovosti in barvi dlake:
- Groenendael: kožuh sestavljata dolga in ravna enobarvna črna krovna dlaka brez lis in gosta podlanka. Dlaka na glavi in spodnjem delu nog je kratka;
- Laekenois: trda, ostra in skuštrana dlaka je rdečkasto rumena s sajastimi lisami predvsem po gobcu in na repu. Na prsih in konicah prstov so dovoljene majhne bele lise;
- Malinois: edina dovoljena barva kožuha je rdečkasto rjava s sajastimi ožigi in črno obrazno masko. Je tudi edini belgijski ovčar s kratko dlako;
- Tervueren: dlaka je dolga in sme biti le rdečkasto rjava s sajastimi ožigi in črno obrazno masko.



Belgijski ovčar je pozoren, inteligenten in zelo previden pes. Ker je zelo občutljiv, moramo z njim ravnati odločno in dosledno, a ljubeznivo. NIKOLI ne smem uporabljati sile. Je uravnovešen, vendar se zaradi svojega vihravega značaja izredno hitro in burno odzove na vsak dražljaj (prijeten ali neprijeten). Zelo rad se uči in uboga iz ljubezni do svojega gospodarja (ne strahu), na katerega se naveže.

NEGA
Nega dlake ni zahtevna. Dovolj je že, da ga enkrat na teden vsaj enkrat temeljito prečešete. Kopamo ga po potrebi, običajno le nekajkrat letno.

ZDRAVJE
Na splošno zdrava pasma; pri nekaterih belgijcih zasledimo displazijo kolkov in komolcev, bolezni oči, minimalno višino.

ŽIVLJENJSKO OKOLJE
Najbolj mu ustreza življenje na prostem, a če mu omogočimo dovolj gibanje, se dobro prilagodi tudi življenju v stanovanju.


Vir: Mr.Pet