Evropska burmanka (European Burmese)

Leta 1930 je dr. Thompson (ZDA) iz Burme dobil krasno rjavo mucko, ki jo je poimenoval Wong Mau. Medsebojne paritve so pokazale, da se s sorodnico siamko, ki izvira iz istega dela sveta, razlikujeta in gre za dve pasmi. Rjavim muckam so nadeli ime burmanka in še danes lahko v rodovnikih prav vseh kot daljno prednico najdemo Wong Mau.

V ZDA se je pasma razvijala drugače kot kasneje v Evropi, tako da si dandanašnje ameriške in evropske burmanke niso več tako zelo podobne, da bi jih lahko imeli za pripadnice iste pasme, še vedno pa vse muce odlikuje značilni par genov 'cb cb', zaradi katerega imajo telo malenkost svetlejše kot gobček, ušesa, noge in rep, črna barva pa se postane temno čokoladno rjava.

Glede na to, da so burmanke v evropi elegantnejše, imajo daljši gobček in so priznane v več barvah kot ameriške, saj so dovoljene tudi kombinacije z rdečo barvo, ki je bila vnešena s križanji z drugimi pasmami, so se v CFA odločili, da jih priznajo kot ločeno pasmo.

Mladiči burmank so zelo živahni, četudi prikupno nerodni. Odrasle mačke so igrive, inteligentne in ljubijo človeško družbo, pa tudi družbo drugih živali.

Evropska burmanka je priznana v vseh enobarvnih in želvovinastih različicah. Oči morajo biti zlate do jantarjeve. Zaželena je čim temnejša barva.

Cena evropske burmanke je odvisna od njenega tipa (skladnosti s pasemskim standardom) in krvnih linij, ki se ponašajo z nazivi, kot so Grand Champion (GC), svetovni ali regionalni zmagovalci (NW ali RW), starši z nazivom "Distinguished Merit" (DM). Naziv DM samica pridobi, če pet njenih mladičev doseže naziv CFA grand champion/ grand premier ali DM. Samec pridobi naziv DM, če petnajst njegovih mladičev doseže naziv CFA grand champion/ grand premier ali DM.

Mladiči običajno lahko zapustijo svoj dom v starosti od 12 do 16 tednov. Po 12 tednih pri materi so mladiči cepljeni in razvijejo telesno in socialno stabilnost, ki jo bodo potrebovali pri selitvi v novo okolje. Da bi svoji novi muci zagotovili zdravo, dolgo in srečno življenje, svojega živega zaklada ne puščajte na prosto brez nadzora, ponudite praskalne površine (na primer plezalna drevesa, ki so na voljo v specializiranih trgovinah) in poskrbite za sterilizacijo.

Vir: Društvo Mačji svet